Se tudi vam dogaja, da je vaš dojenček večino časa nasmejan do ušes, ko zagleda fotoaparat, pa se njegov obraz spremeni v kamen? Ali pa se celo, če je že večji, obrne stran ali celo steče v drugo smer, stran od fotoaparata?
Fotografinja Urška Klajder se s tem srečuje vsak dan.
Kako vseeno izvabiti pristne nasmeške? Preberite nekaj nasvetov.
NE recite: nasmej se
Nekateri otroci, ki si tudi sami želijo pozirati, se bodo na to morda odzvali. Vendar nasmeh nikoli ne bo iskren, ampak se bo od daleč videlo, da ni prišel iz srca. Saj veste, ko se smejimo zares, se poleg ust smejijo tudi naše oči in celoten obraz se razjasni in dobi prijetnejše poteze. Veliko otrok se tako ali tako ne bo smejalo na ukaz. Včasih pa deluje, če stvar preprosto obrnete in otroku naročite, naj se nikakor ne zasmeje. “Mami bo zdaj vzela fotoaparat in le glej, da se nikakor ne boš smejal, tudi če ti bo smešno. No, da vidimo, če sploh lahko ostaneš miren/na?”
Z dojenčki se igrajte “KU-KU”
Majhnega dojenčka boste v dobro voljo skoraj vedno spravili z igrico KU-KU. Skrijte se za fotoaparat, potem pokukajte izza njega z glasnim in navihanim KU-KU, toliko, da vzpostavite očesni stik, in nato hitro sprožite fotoaparat, da ujamete pristno navdušenje in nasmeh. Deluje skoraj vedno, razen če je dojenček iz drugih razlogov zelo nerazpoložen (lakota, zaspanost, krčki, slabo počutje).
Večji naj sodelujejo pri scenografiji
Otroci ponavadi ne marajo, če od njih želimo stvari, ki njim ne pomenijo čisto nič. Sami si pač še ne znajo predstavljati, da bodo zaradi sodelovanja imeli lepe fotografije, za katere bodo nekoč v prihodnosti še hvaležni.
Če jih vključite v ustvarjanje, pa jim s tem date moč in smisel, zaradi česar bodo morda na sodelovanje bolj pripravljeni. Pred fotografiranjem se z njimi pogovorite o tem, kaj bosta počela, potem pa skupaj izberita oblačila, rekvizite in lokacije, na katerih bi se želela fotografirati. Fotografski projekt se tako lahko iz bitke spremeni v malo avanturo.
Če se bojite, da bo scenografija v tem primeru daleč od takšne, kot ste si jo zamislili sami, otroku ponudite izbiro: “Želiš obleči belo ali roza krilo? Bi imel na fotografiji raje svoj avto ali kocke?”
Žgečkajte jih!
Če so vsaj malo žgečkljivi, boste s tem sprožili res iskrene nagajive nasmeške in dobro voljo, ki jo bo čutiti tudi na fotografiji. Žgečkanje še posebej pride prav, kadar želite otroka fotografirati skupaj s kakšno odraslo osebo, ki naj si otroka posadi v naročje in ga žgečka ali se z njim kako drugače poigra: kljunčkanje z nosom, pihanje v obraz, igranje “aviončkov” …
Nagrajevanje
Sama se tega poslužim na koncu, kadar sem res že izčrpala vse ostale poteze in imam občutek, da s tem, kar smo že ustvarili, še nisem zadovoljna.
Otroku ponudim nagrado (priboljšek, skupno igro …) kot zahvalo za sodelovanje. Pri tem sicer spet tvegamo, da bodo nasmeški prisiljeni in samo zato, da si z njim zaslužijo nagrado. Zato je komunikacijo bolje obrniti in otroku namigniti, da “si zagotovo ne želiš čokoladnega piškota” in da “ga bom raje pojedla sama …” Bodite nagajivi in prepričljivi.
Ujemite jih takšne, kot so
Ko boste čez nekaj let listali vaš družinski album, bo ta veliko bolj pester in bo obudil veliko več spominov, če v njem ne bodo samo nasmeški, ampak tudi otroci takšni, kot so bili. Zabavno bo, ko vas bo fotografija spomnila na trenutek, ko je vaš dojenček iz kuhinjskega predala stresel moko ali ko mu boste lahko povedali, kako siten je bil, kadar kaj ni bilo po njegovo.
Nasvete je z nami delila Urška Klajder, fotografiranje iz studia Prispodobe.
Vse fotografije so avtorsko delo fotografinje.
