Tole je sicer že nekaj let star zapis, ki pa se redno vrača na socialna omrežja. In vedno znova je to ena izmed objav, ki se utaplja v številu komentarjev tako mamic, kot tudi očetov.
In ker je pred vrati dan materinstva, bom tale zapis pisca in kolumnista Bretta Ortlerja delila z vami. Drage moje naj vam bo v razmislek in spodbudo, da boste spoštovale sebe in svoje telo!
“Kaj sem rekel svoji ženi o tem, kako se je spremenilo njeno telo po porodu? Popolnoma nič!”
“Kot je znano se nosečnost ne zgodi sama od sebe, zato sem neposredno odgovoren za spremembe, ki so se zgodile. Povedano drugače, sem dobil natanko to, na kar sem pristal.
Ko ste se odločili, da boste imeli otroka, ste si svojega potomca morda predstavljali, kako prvi koraka po Marsu ali pa odkriva zdravilo proti raku. Toda hkrati ste tudi rekli: “Hej, draga, želim, da nosiš mojega otroka 9 mesecev. Ta proces bo dramatično spremenil kemijo v tvojem telesu in posledično privedel do neizbežnih sprememb na njem. Zredila se boš in postala dispenzer za mleko.”
“Večje število nosečnosti stvari seveda še oteži. Midva imava dva otroka, toda moja žena je bila noseča štirikrat. To je skupno 26 mesecev, dve leti slabosti, posledic dojenj in brazgotin od carskih rezov.”
“Ja, telo moje žene se je spremenilo po porodu in kaj potem? Ona je še vedno ista ognjevita rdečelaska, kot je bila prej. Tudi moje telo se je spremenilo.”
“Ko sva se poročila sem bil star 27 let. Dvigoval sem uteži, tekel in se ukvarjal z rokoborbo. Edina stvar, ki jo dvignem zdaj, je moja hči, ko se igrava letalo. Tudi tečem samo še za najinim triletnikom, ko se pretvarjam, da sem pošast iz risanke. In edina borba je tista, ki jo imam s s samim sabo vsakič, ko se odločam, če bi pojedel še en kos pice več.
Že sama misel, da bi ob vsem tem kakor koli obsojal postavo moje žene je odvratna, sebična in kratkovidna.
Razmislite. Če bi bil vaš prijatelj s katerim igrate nogomet mesece na bolniški, kjer bi se zredil in moral na koncu na nevarno operacijo, vam zagotavljam, da ne bi razmišljali o njegovih trebušnih mišicah, brazgotinah in odvečni maščobi. Čestitali bi mu in rekli: “Stari, preživel si!” Razlika med tem in nosečnostjo je ta, da je vaša draga ob vsem omenjenem na svet rodila čudovito majhno bitje. In to bitje ni kdor koli, ampak vaš otrok. In ta otrok je del vaše družine.”
“Ljubim ženino telo po porodu, ker ob pogledu nanj vidim svojo družino. Moja družina pa je tisto, za kar je vredno živeti vsak dan znova.”
“In zato, ne glede na to, kaj vse sem doslej storil narobe, še vedno želi spati z mano.”
Draga moje, morda vam je res ostala kakšna brazgotina, strija, nekaj povešene kože ali zgolj kakšen kilogramček. Toda, če je to davek za materinstvo, kar naj bo. 🙂 Biti mama je namreč nekaj neprecenljivega.
