Vsestranski umetnik, ki je pečat pustil tudi v Vogue-u

Kdo je eden izmed najslavnejših modnih fotografov in še brilijantnejši umetnik, ki je s svojim delom vplival na sloves modne biblije?

Modna revija, ali za mnoge modne vplivneže, žrtve in goreče ljubitelje ”biblija”, piše svoje začetke že v letu 1892 v Združenih državah Amerike, ko je sprva izhajala kot časopis vsak teden. Le nekaj let zatem je postala publikacija z mesečnim izdajanjem, ki so jo najprej bogatile modne ilustracije in risbe, kaj kmalu pa modne fotografije in portreti ikon, ki so postali večni. Kdo stoji za najbolj znanimi in večnimi fotografijami, ki jih modni svet pomni še danes?

Umetniško in modno zgodovino so za Vogue ustvarili prenekateri nadarjeni fotografi in še brilijantnejši umetniki, ki so se v tistem času šele začeli spoznavati s fotografskimi tehnikami in tako rekoč postali pionirji portretov in modne fotografije. Vogue ima to čast, da se lahko pohvali z zavidljim številom nekaterih najbolj ikoničnih fotografij in portretov najslavnejših ljudi svojega časa. Za širjenje modnega obzorja tokrat predstavljamo impozantnega umetnika, ki je s svojim delom zaznamoval strani in naslovnice revije Vogue v prejšnjem stoletju, svoj pečat pa je pustil tudi v gledališču in filmu. A roko na srce, umetnikov, ki so svoja dela predstavili v največji modni publikaciji je ogromno in so pravtako vredni omembe in spominjanja.

Cecil Beaton (1904 – 1980) je veljal za enega najvplivnejših britanskih fotografov svojega časa, njegova dela, predvsem portreti, pa so našli mesto ne le v publikacijah in številnih razstavah, temveč tudi pri prvih velikih zbiralcih fotografij.
Fotografije je objavljal tako v reviji Vogue kot v Vanity Fair. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je zapečatil svoj prepoznaven slog, ki je vključeval tenkočutno unikatnost in nenavadna ozadja. V letu 1930 je izdal svojo prvo kolekcijo fotografij, naslovljeno The Book of Beauty, kjer je na enem mestu postavil na ogled svoja prva velika dela. Kakor po modni, pa ga poznavalci pomnijo tudi po vojni fotografiji, ko je med drugo svetovno vojno ujel v objektiv nepozabne scene v Angliji in Afriki. Po vojni je svojo umetniško nadarjenost dokazal prav tako v vlogi kostumografa in scenografa. Nagrajen je bil s pomembno nagrado Tony Awards za kostumografijo v gledališki predstavi My Fair Lady in v filmu Coco, prejel pa je tudi Oskarja za filma Gigi in My Fair Lady.